Odločba Datum Jedro Institut Sodba in sklep VIII Ips 263/2011 04.09.2012 Pravica do izobraževanja ni absolutna pravica delavca, ampak je soodvisna od potreb delovnega procesa in finančnih zmožnosti delodajalca. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, kako je tožena stranka organizira izobraževalni proces, vodi matrike šolanja ter pripravlja šolanja za opravila, ki jih v proizvodnji potrebuje. Da bi bila tožnica od takega izobraževanja neutemeljeno izločena, sodišče ni ugotovilo. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da uporabljeni ukrepi za določitev presežnih delavcev niso bili diskriminatorni in da jih je tožena stranka v tožničinem primeru uporabila pravilno. odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - diskriminacija - pravica do izobraževanja VDSS sodba in sklep Pdp 1329/2006 28.06.2007 Tožena stranka se je že na dan, ko je tožnici podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, seznanila z odpovednim razlogom. Zaradi tega bi morala pogodbo o zaposlitvi odpovedati v nadaljnjih tridesetih dneh, da bi ravnala zakonito. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi VDSS Sodba Pdp 4/2023 31.01.2023 Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela ni formaliziran postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in ga ni mogoče primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožnik ni mogel opredeliti do pisne ocene in argumentirano izpodbijati neuspešnosti poskusnega dela. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zakonita odpoved - odsotnost trditev VDSS sodba Pdp 412/2016 24.11.2016 Tožena stranka je izvedla reorganizacijo poslovanja z zmanjšanjem števila zaposlenih (tudi) na delovnem mestu tehnik kakovosti, na katerem je bil zaposlen tožnik, in zaradi česar je postalo delo enega izmed delavcev na tem delovnem mestu nepotrebno. Zato je bil podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog VDSS Sodba Pdp 719/2019 05.03.2020 ZDR-1 v prvem odstavku 89. člena določa, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi , zaradi ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Ob navedenem pa drugi odstavek 89. člena ZDR-1 določa, da delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi . ZDR-1 tudi v 84. členu ureja dokazno breme in določa, da v primeru, če delodajalec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi , je dokazno breme na njegovi strani. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca VDSS Sodba in sklep Pdp 456/2019 12.12.2019 Ker tožnik nesporno soglasja k znižanju dodatka plačilnega razreda ni podal, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je bilo znižanje, ki je temeljijo na enostranski odločitvi tožene stranke, veljavno. napitnina - krupjeji - dodatek - plačilni razred - enostransko znižanje plače VDS sklep Pdp 42/2007 13.12.2007 Obnove postopka, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ni mogoče predlagati iz razlogov, ki jih ni mogoče uveljavljati s pritožbo, torej zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zamudna sodba temelji na dejanskem stanju, kot je navedeno v tožbi, saj izhaja iz predpostavke, da tožena stranka s tem, ko ne poda pravočasnega odgovora na tožbo, z dejstvi, ki jih je navedel tožnik, soglaša. To pomeni, da dejanskega stanja, ki predstavlja podlago zamudne sodbe, ni mogoče ponovno ugotavljati tako, da se upoštevajo morebitna nova dejstva, ki so navedena v predlogu za obnovo postopka, torej iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. obnova postopka - zamudna sodba - obnovitveni razlog - nova dejstva Sodba in sklep VIII Ips 91/2008 08.03.2010 Revizija je dovoljena le zoper tisti sklep, ki ga izda sodišče druge stopnje in s katerim je postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka nima takšne narave, zoper njega vložena revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.zaposlitvi , je ta imela pravni interes za zavarovanje svojih pravic iz delovnega razmerja in bila v ta namen upravičena uveljaviti v zakonu določeno pravno varstvo, torej na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi.zaposlitvi sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja najdalj do odločitve... izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - restitucija - obseg odškodnine - dovoljenost revizije - pravni interes - stroški postopka - zavrženje revizije VDS sklep Pdp 1702/2003 07.11.2003 Nepodpis pisnega odpravka odpovedi s strani direktorja tožene stranke, ob dejstvu, da je istega dne, ko je bila odpoved izdana, direktor podpisal zapisnik o zagovoru tožnika, nima za posledico neveljavnosti odpovedi.izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe VDSS Sodba in sklep Pdp 426/2023 09.01.2024 Enajsti odstavek 56. člena ZSV ne ureja prenehanja delovnega razmerja direktorja oziroma prenehanja (veljavnosti) njegove pogodbe o zaposlitvi , ampak le (imenovanje in) razrešitev direktorja s strani ministra. Direktor je kot poslovna oseba v dvojem razmerju z zavodom (centrom za socialno delo), in sicer na eni strani v korporacijskem razmerju, ki je prenehalo z razrešitvijo, in na drugi strani delovnopravnem. Slednje razmerje lahko preneha le na enega od načinov, ki jih določa ZDR-1.zaposlitvi ne določa, je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožnici z razrešitvijo, ki je vplivala na korporacijsko razmerje, prenehalo tudi delovno razmerje. prenehanje delovnega razmerja - poslovodna oseba - razrešitev - sprememba izpodbijane sodbe VDSS Sodba Pdp 703/2017 16.11.2017 Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, katere smotrnosti sodišče ni pristojno presojati. Vrhovno sodišče RS pa je v sklepu opr. št. VIII Ips 251/2015 z dne 5. 4. 2016 poudarilo, da je sodišče dolžno preveriti, ali s sicer formalno izkazanim poslovnim razlogom ni morda prišlo do zlorabe instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.zaposlitvi ponujena bistveno nižja plača, kot jo je prejemal do tedaj. Te navedbe je kot neutemeljene pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, saj iz določbe tretjega odstavka 90. člena ZDR ne izhaja, da bi bila višina plače pomembna za... redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - nižja plača Sodba VIII Ips 141/2001 09.04.2002 Pri delovnih mestih zdravstvenih tehnikov - mavčarjev gre za stalno opravljanje dela v težjih delovnih pogojih, kar bi tožena stranka pri sklepanju pogodb o zaposlitvi glede na določbe kolektivne pogodbe morala upoštevati in tožnikom priznati ustrezni dodatek. Zato je odločitev v izpodbijani sodbi, da je dolžna tožena stranka pogodbe o zaposlitvi uskladiti z določbami kolektivne pogodbe, pravilna, saj brez take uskladitve pogodbe o zaposlitvi ne bi bile v skladu z veljavnimi predpisi in sprejetimi obveznostmi revidentke. delovno razmerje pri delodajalcih - zakonitost pogodbe o zaposlitvi Sodba in sklep VIII Ips 344/2008 06.04.2009 Spor o nezakonitosti razrešitve s funkcije direktorice zavoda s strani sveta zavoda, o razveljavitvi sklepa o imenovanju v. d. direktorja zavoda, o nadaljevanju opravljanja funkcije direktorice ter o nadaljevanju delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi direktorice je individualni delovni spor. Vendar pa predmet tega spora ni nek premoženjski zahtevek (torej ne gre za premoženjski delovni spor) ali obstoj oziroma prenehanje delovnega razmerja. Zaradi tega revizija v sporu s takšnimi zahtevki ni dovoljena že po samem zakonu, temveč bi bila dovoljena le v primeru, če bi jo dopustilo sodišče. zavod - direktor - razrešitev - imenovanje v. d. - revizija - pravni interes - zavrženje revizije - odpravnina VDSS Sodba Pdp 1088/2011 18.01.2012 Tožena stranka ni zamudila roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi , saj jo je podala v 30 dneh od tedaj, ko se je seznanila z razlogom za odpoved (ko je preverila informacije o kršitvi delovne obveznosti in je podala prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja). Pri tem ni bistveno, kdaj je pristojni drugostopni organ odločal o tožnikovi pritožbi in kdaj je bila odločba oddana na pošto. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - predhodni postopek pri delodajalcu VDSS Sodba Pdp 509/2018 10.01.2019 Sodišče je pravilno preverjalo, ali sicer s formalno izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta, ker je prvotožena stranka vedela za svoje slabo poslovanje in izgubo v letu 2016 že tega leta, tako da reorganizacija in posledično ukinitev delovnega mesta niso bile objektivne poslovne potrebe, razlog pa ni bil resničen. Ob tem je sodišče tudi ugotovilo, da je prvotožena stranka navajala, da je sprejela sklep o ukinitvi delovnega mesta 27. 2. 2017, ob tem pa je v postopku tudi zatrjevala, da sistemizacije ni imela, ker je ni bila dolžna sprejeti. Zato tožena stranka ni dokazala utemeljenosti poslovnega razloga, ki ga je navedla v odpovedi pogodbe o zaposlitvi . redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo VDS sklep Pdp 748/2004 09.06.2005 Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, delovno razmerje - odpoved pogodbe Sodba VIII Ips 78/2013 11.11.2013 Znana so stališča revizijska sodišča, da glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu 6-mesečni roki iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer je treba poudariti, da se presoja tega roka veže na postopek tako imenovane individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi , medtem ko je šlo v tem primeru za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Gre za posebej urejen in obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved, ki so določeni v 98. in 101. členu ZDR in ne v 88. členu ZDR. odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - rok za odpoved - posebno varstvo pred odpovedjo - invalid - starejši delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev VSRS Sklep VIII Ips 181/2018 20.11.2018 Po določbah ZPP-E je procesna postavka za vložitev revizije predhodni sklep Vrhovnega sodišča o njeni dopustitvi. Drugi odstavek 374. člena ZPP določa, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če ni bila dopuščena. Tožena stranka ni izkazala, da bi v tej zadevi predlagala dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, zato revizija ni dovoljena. revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E VSRS Sklep VIII Ips 182/2018 20.11.2018 Tožena stranka ni izkazala, da bi v tej zadevi predlagala dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, zato revizija ni dovoljena. revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E VDSS Sodba in sklep Pdp 193/2022 24.08.2023 Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila ves čas toženka, saj formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je tako sprejelo pravilno stališče, da med tožnikom in toženko obstaja delovno razmerje za čas od prenehanja delovnega razmerja tožnika z družbo A. d. o. o. do njegove zaposlitve pri novem delodajalcu (C. d. o. o.). Kljub temu je pritožbeno sodišče odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj obstajajo pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ni mogoče preizkusiti. obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
